Joga je predvidoma nastala na območju Kaspijskega jezera cca 4000 let nazaj in se kasneje prenesla na območje današnje Indije, kjer se razvija dalje vse do danes. Na zahodu je bila uradno predstavljena šele leta 1893 (s strani Swami Vivekananda v ZDA) in je bila izredno hitro sprejeta in razširjena.
Razlika med jogo in pilatesom
Današnja zahodnjaška joga je kot “vadba” verjetno še najbolj podobna pilatesu oz. pilates njej. Razlog za to pa je preprost. Začetki pilatesa se beležijo le malenkost kasneje kot je bila sprejeta joga na zahodu, in sicer v leto 1923. Avtor pilatesa Joseph Pilates pa naj bi navdih in ideje črpal prav iz joge. Tu torej podobnost med njima. Dandanes je joga postaja znana le kot ena od mnogih vadb, ki so nam na voljo z različnimi variacijami in kombinacijami. Ampak ali je to res?
Razlika med jogo in pilatesom je, da je pri pilatesu gibanje veliko bolj tekoče in dinamično z namenom okrepitve mišic. Pri jogi pa je gibanje bolj statično, poleg krepitev mišic je tudi veliko raztegov, pri tem pa se osredotoča predvsem na počutje. Prav tako imajo vsi jogijski telesni položaji t. im. asane nek določen namen, sprostiti napetost, tako fizično kot psihično, vplivati na žleže, hormone, trenirati naš um itd. Poleg asan pa joga vključuje tudi pranajame, meditacije, bande in mudre. To vse so orodja s katerimi se neposredno “igramo” s svojo lastno energijo (prano), ter tako vplivamo na naše telo, um in duha.
Kaj je torej joga?
Definicija joge pravi, da je joga »chitta vritti nirodhah« kar pomeni umirjanje miselnih procesov. S pomočjo jogijskih tehnik se torej učimo uriti naš um, da se osredotoči na sedanjost. Naš »opičji um« je namreč nenehno v vznemirjenem stanju. Strah ga je nečesa, kar se lahko zgodi v prihodnosti ali se osredotoča na nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti. To nenehno procesiranje misli pa nam onemogoča biti tu in zdaj.
Temelj ideje joge je o pretoku življenjske energije skozi telo imenovana tudi »prana«. Bolj ko ta energija prosto prehaja po telesu in skozenj, bolje se počutimo. Psihična napetost zavira pretok energije in rezultat tega je, da so posamezna območja telesa boleča, zaprta in neprepustna. S pomočjo različnih jogijskih tehnik lahko sprostimo te napetosti v telesu in omogočimo ponovni pretok teh energij. Joga je torej celovit sistem umske in telesne vadbe. Joga je torej tudi združitev telesa, uma in duha v eno celoto.
Joga pa tudi je naš vsakdan ko živimo po načelih nenasilja, resnicoljubnosti, nekraje, zmernosti in nekopičenja. Joga je samosprejemanje, samodisciplina, umik vase. Joga je zaupanje v višjo silo. Joga je gradnja mostu med našim zavednim in nezavednim delom uma.
Končni cilj joge pa je meditacija, s katero dosežemo globoko stanje umirjenosti in v nekaterih primerih celo Samadhi – spoznanja resnice, samouresničitve, notranje svobode, osvoboditve od vezi.
Zato torej – je joga veliko več kot le vadba. 🙂
Namaste <3
